Na vsa ta vprašanja in še mnoga druga boste dobili odgovor, če se boste udeležili najpomembnejšega dogodka za vaše finance v letu 2016!

Gospodarska zbornica Slovenije
11. februar, ob 17:30!

Brezplačna prijava:

http://www.financnitrgi.com/dogodek-2016

ali kliknite TUKAJ

Da pa se boste na dogodek vsaj malo pripravili, si preberite spodnji tekst in se prepričajte, da je dogodek dejansko NAJPOMEMBNEJŠI DOGODEK ZA VAŠE FINANCE V 2016! 

Razburkano borzno leto 2015 in kaj nas čaka v 2016?

Preteklo leto je bilo na finančnih trgih zelo razburljivo. Delniški trgi po svetu so imeli zelo različne donose - evropske borze so v povprečju končale višje, medtem ko so trgi v razvoju močno zaostajali za donosi evropskih borz. Ameriška borza je komajda končala v pozitivnem območju, vendar so zaradi padca evra evropski vlagatelji tudi tam imeli pozitivnih 10 odstotkov donosa.

Surovinski trgi so že peto leto nadaljevali s padci. Tokrat se jim je pridružila tudi nafta. V samo letu in pol je cena nafta upadla iz 110 dolarjev za sodček na vsega 35 dolarjev za sodček. Posledično je trpel celoten energetski sektor, nižjih cen naftnih derivatov pa smo bili veseli predvsem potrošniki, čeprav teh padcev cen goriv zaradi trošarin nismo občutili tako močno, kot bi lahko.

Na valutnih trgih je dolar imel očitno premoč, saj je pridobil na vrednosti glede na večino svetovnih valut. Razloge za to gre iskati v začetku dvigovanja temeljne obrestne mere ameriške centralne banke, kar je naredilo dolar bolj privlačnega za investicije. Ali povedano drugače - pri kateri banki bi raje sklenili depozit - pri tisti, ki ponuja 0,5 odstotne letne obresti (evropske banke), ali tisti, ki ponuja 2 odstotne obresti (ameriške)? Prav zaradi tega se ogromno kapitala pretaka v ZDA in dodatno povzroča rast dolarja.

Na naši strani Atlantika pa je evropska centralna banka (ECB) prav v nasprotnem ciklu monetarne politike. ECB je v 2015 začela s t.i. kvantitativnim sproščanjem, z namenom spodbujanja gospodarske rasti in inflacije. To naj bi jim uspelo tako, da iz bančnega sistema odkupijo obveznice in jih na bilancah bank zamenjajo s prostimi sredstvi, kar pa naj bi spodbudilo kreditiranje in posledično tudi gospodarsko aktivnost in inflacijo.

Kakšno bo pa dogajanje na svetovnih borzah v 2016? Se bo nafta še bolj pocenila in s tem tudi cena derivatov na bencinskih črpalkah? Bodo delnice razvitih trgov nadaljevala svoj naraščajoči trend ali se bo le ta končal v letošnjem letu? Bodo trgi v razvoju končno pokazali, da znajo tudi rasti in ne samo padati? Bo evro še izgubljal proti dolarju?

Odgovore boste poiskali skupaj s priznanim slovenskih finančnih analitikom in upravljavcem premoženja Luko Gubom, ki se fokusira na implementacijo ugotovitev priznanih svetovnih akademikov v prakso, kar pomeni razvoj investicijskih pristopov, ki imajo visoke, tveganju prilagojene, donose. Zagovarja popolno transparentnost delovanja in čim bolj sistematično odločanje v investicijskem procesu. Za slovenske medije je pogosto vir informacij, ali v obliki posvetov ali pisanja prispevkov in kolumn. 

Sesutje kitajske borze - odlična priložnost ali čas za paniko?

Na lokalnih kitajskih borzah so v preteklem letu delnice narasle za več kot 100 odstotkov, sedaj pa se sesedajo kot hišica iz kart.

Kitajska borza je po veliki finančni krizi v letu 2008 bila med pozabljenimi borzami, saj se tam ni veliko dogajalo – od 2010 pa vse do 2014 so cene delnic mirovale ali celo malce upadle (graf). V letu 2014 se je dogajanje popestrilo. V začetku leta so cene delnic kitajskih podjetij na lokalnih borzah (Shanghai in Shenzhen) pričele počasi naraščati. Z rastjo je naraščal tudi interes kitajskih investitorjev, ki so iz dneva v dan odpirali nove trgovalne račune, da bi lahko sodelovali v rasti cen.

Rast cen delnic se je prvič močneje pospešila, ko je kitajska centralna banka v novembru znižala temeljno obrestno mero iz 6 odstotkov na 5,6 odstotka. To je spodbudilo lokalne investitorje, da investirajo še več in to ne samo svojih sredstev, ampak celo izposojena. Dodaten pogon rasti cen je dodala znova centralna banka, ki je znižala obrestno mero na 5,35 odstotka v februarju lani, kar je znova povzročilo naval na delnice, tokrat predvsem z izposojenim denarjem (uporaba vzvoda). Za piko na i, je sledilo še novo znižanje, tokrat na 5,1 odstotka maja lani.

Investitorji so na podlagi pretekle rasti cen in nižanja temeljne obrestne mere postajali vedno bolj evforični. V letu dni do junija 2015 so na lokalnih borzah dodatno odprli 80 milijonov trgovalnih računov (skupaj jih je okoli 258 milijonov) z namenom sodelovanja v eksponentni rasti kitajskih delnic. Delnice so posledično eksplodirale višje, indeks delnic na borzi Shenzhen je tako samo v mesecu dni po znižanju obrestne mere pridobil neverjetnih 50 odstotkov vrednosti. Eksponentna rast cen pa ima vedno svoj konec. Sledil je pok kitajskega borznega balončka.

V sredini junija 2015 so se cene delnic na lokalnih kitajskih borzah pričele obračati navzdol in so do septembra izgubile skoraj polovico svoje vrednosti. Oblasti so poskušale z različnimi ukrepi umiriti padce, vendar brez uspeha. Do konca leta so delnice malce narasle, sedaj pa se znova hitro obračajo navzdol.

Ali je to znak, da je kitajsko gospodarstvo v resničnih težavah in bo gospodarska rast upadla krepko pod ciljanih 7 odstotkov, ali pa so investitorji že preveč pesimistični in je sedaj pravi čas za nakupe?

Na ta vprašanja in še druga o svetovnih borzah (ter dodatna iz vaše strani) bomo skupaj poiskali odgovore na brezplačnem dogodku, ki ga organizirata revija Alfa in Radio Aktual, na Gospodarski zbornici Slovenije, 11. februarja ob 17:30

Bo leto 2016 prineslo novo rast slovenske borze?

Slovenske delnice so v letu 2015 izgubile 10 odstotkov vrednosti. Bodo v 2016 nadoknadile izgubljeno in narasle še več, ali pa se bo trend padanja cen nadaljeval tudi letos?

Glavni razlog za padec slovenskega delniškega indeksa SBI TOP je bil kolaps cen delnic Telekoma Slovenije, ki so padle zaradi neuspele prodaje oz. neuspelega umika države iz lastniške strukture podjetja. Delnica Telekoma je tako upadla za 50 odstotkov v letu 2015 - iz 150 evrov na delnico na 75 evrov na delnico.

Od večjih slovenskih podjetij, ki so v indeksu SBI TOP, so leto v negativnem območju končale še Pozavarovalnica Sava (-19%), Gorenje (-15%) ter Petrol (-8%). Cena delnice Zavarovalnice Triglav je ostala nespremenjena pri 23,50 evrih, medtem ko je delnice Luke Koper narasla za manj kot odstotek.

Najvišji donos je imela delnica največjega slovenskega podjetja - Krka je leto končala s 11 odstotnim donosom pri 65,20 evrih.

Kaj se bo pa s slovensko borzo dogajalo v 2016? Bo mogoče Telekom Slovenije znova v resnejšem postopku prodaje in bo posledično delnica močno narasla? Kaj pa lahko pričakujemo na ostalih trgih? Se bodo evropske delnice zares prebudile in lastnikom prinesle dobre donose? Kje se skrivajo tveganja in kje priložnosti na svetovnih trgih?

Na ta vprašanja in še druga o svetovnih borzah (ter dodatna iz vaše strani) bomo skupaj poiskali odgovore na brezplačnem dogodku, ki ga organizirata revija Alfa in Radio Aktual, na Gospodarski zbornici Slovenije, 11. februarja ob 17:30.

Oglasno spročilo