»Gospod, se opravičujem če smo mal glasni,« mi pove simpatična soseda, ko se krdelo njej podobnih dvajset in nekaj letnic usuje skozi vrata stanovanja, jaz pa nič hudega sluteč stojim pred dvigalom.

"Ne, ne, ni problema," rečem. Pomislim pa, lahko bi me zraven povabile, ne pa da me z gospodom »ozmerjajo«. Čeprav nimam pojma, koliko dolgo bi zdržal na taki žurki.

Verjetno je najprej treba naredit selfi za vsa socialna omrežja, slikat hrano preden jo poješ in na koncu dodat še kakšen hešteg oziroma lepše po slovensko ključnik. #party #žurka #dojutra. In že sama misel na to me je malo utrudila. In potem se spomnim Magnificovih verzov, približno takole: »Ne morem, ne smem, doma mam ženo, otroke in psa... In zjutraj mam službo...«

Med vožnjo v četrto nadstropje se gledam v ogledalu dvigala. A res že tako slabo zgledam, da me imajo za »starejšega občana«? Morda sem bil kaj zamišljen in namrgoden, pa so mislile, da me moti hrup... So krivi podočnjaki? Dobro nisi se obril en teden zgledaš malo starejši kot sicer...Dajmo trebuh not, prsa ven, ramena pokončno! Jutri grem peš po stopnicah, to zagotovo pomlajuje.

Nekoč sem nekje prebral, da ti vsaka prehojena stopnica podaljša življenje za 4 sekunde. Osebno izkaznico so mi nazadnje preverili kakih 10 let nazaj, takrat se mi je še fino zdelo, da so me imeli za še mlajšega kot sicer. Ne spomnim se točno, kdaj se je začelo to nagovarjanje z gospodom. Kaj je to povzročilo? To, da maš majhne otroke in si večino časa neprespan? Kaj se zgodi, ko to prerastejo? Izgledaš potem bolje? Mlajši zagotovo nisi vsako leto...

Ampak baje imamo moški srečo, z leti postaneš nenadoma »šarmanten«. SSKJ pravi, da to pomeni očarljiv, privlačen... Verjetno velja za tiste, ki jim do tam uspe brez pivskega trebuha in pleše... In ker na šarmantnost ne mislim čakati, najbolje da grem ves naslednji teden vsakič peš po stopnicah v četrto nadstropje, to mi bo dodalo ravno dovolj sekund življenja, da zdržim eno žurko s sosedami.