Zadnje predvajane

20:11

1, 2, 3, MARIJA

RADOLFI, DAVOR

20:08

MALI ORKESTAR

DANIJELA I GIULIANO

20:04

SPLITSKI TANGO

KARAN, GORAN

19:58

HVALA KER SI OB MENI TI

ZAGAR, TANJA

19:54

TU JE MOJ DOM

GRDOVIC, MLADEN AND BEPO MATESIC

19:49

SRITAN COVIK

BRALIC, TOMISLAV I KLAPA INTRADE

19:44

TVOJ HEROJ

DRUGO DUGME

19:37

U DOBRU I ZLU

NOVKOVIC, BORIS

19:33

KJE SO POTI

VIKTORIJA

19:29

LIPA, NAJLIPSA

KLAPA KAMPANEL

Klemen Bunderla

Juhuhu, šola je tu!

Bunderla je fasal sindrom starčka, ki pravi: “v naš’h cajt’h je b’lo pa tukole!”.

No, to je bila moja standardna igra doma! Samo, da sem imel mir in da so starši mislili, da sem rad v šoli. V resnici pa se mi je upirala na začetku … In potem tudi na koncu. Dobro, takrat so bili po večini krivi hormoni in obveznosti, ki ti pač reees niso dišale. Ampak odtujitev od poznanega in domače mi je bila res žilorezna. Že male šole nisem maral. Groza, druženje z nepoznanimi otroki na silo. Čeprav je danes morda čisto druga pesem, takrat to ni bilo zame. Mogoče bi bilo zdaj kaj drugače.

Slišim, da kolegi, ki so že starši, ne smejo pustiti otrok samih na pot v šolo. Niti, če so le kak kilometer oddaljeni. Ne! Baje do tretjega razreda! Halo?! Pa saj mi smo hodili po tri kilometre in več v šolo. Pa ni bilo nobenih pločnikov, nobenega prevoza. No, ko smo nadvse ponosno naredili in kazali kolesarskega, smo se vozili s kolesi, ampak nikoli ni bilo dileme, kako bomo šli v šolo. Včasi so se starši sicer dogovorili, da se izmenjaje ponudijo za prevoz, ampak drugače pa torbo na rame in lepo ob levem robu ceste. In nikoli nič. Včasih smo bili smrkavci pač deležni zbadanja starejših ali pa smo se med sabo zravsali na kakem travniku, ampak starši so nam zaupali, da nismo tako zabiti, da ne bi znale preceniti kje in kdaj smemo čez cesto.

Ampak ok, prometa je res več, pa ceste so tudi širše in oborožene s pločniki, kjer si tako siguren, da non stop gledaš v ekran in bi padel tudi v odprt jašek. Ja, saj vem, Bunderla je fasal sindrom starčka, ki pravi: “v naš’h cajt’h je b’lo pa tukole!”.

Sem pa slišal za eno res fajn stvar - včasih so nas na odrešitev, petminutni odmor, spomnili šolski zvonci, ki so bili vsaj toliko milozvočni in ušesom prijazni kot je stanje pred ogromnim zvočnikom, ki prenaša praskanje in škripanje krede ob tablo ali pa najtršo pesem heavy metal banda. No, danes pa, slišim, na začetek odmora spomni pesem. Ja, komad! In to ne vedno isti, ampak vsakič drug, seveda zadnja uspešnica. To pa verjetno veliko naredi za prijetnejšo klimo. Sicer ne vem, ali se odmor prilagaja glede na dolžino komada, kar pomeni, da bi bili včasih prosti samo po tri minute. No, bolj upam, da kdaj zavrtijo tudi pesem v dolžini Bohemian rhapsody in tako privoščijo kakšno gratis minuto odmora.

Zapisi v Aktualovem blogu predstavljajo osebno prepričanje avtorja, ki ne izraža nujno mnenja uredništva ter uredniške politike medijske hiše RGL d.o.o., izdajateljice radijskega programa Aktual.



Vreme

Ljubljana

28.03.2017

  • SRE.

    4° / 21°

  • ČET.

    5° / 22°

  • PET.

    5° / 21°

  • SOB.

    4° / 20°

  • NED.

    5° / 19°

Aktualne radijske novice