»A se spomnite, kaj vse smo nabasali v stoenko, fička ali škodo? Pa klim še sploh ni bilo! Ali pa, ko je dva metra v višino naložena diana na ovinku čez Črni kal prehitevala in se skoraj prevrnila! Ali pa, ko še nismo uporabljali zaščitnih krem in če nas je opeklo, nas je mama namazala s nekakšnim doma pripravljenim oljem?«

Toliko zabavnih spominov človek premore, kar se tiče potovanja na morje. Spomnim se, da sem več kot teden prej mamo do onemoglosti spraševala: »Koliko dni še?«

In preden je napočil dan D, se je začelo. S pakiranjem in natovarjanjem. Oprema za kampiranje je zahtevala svoj prostor, šotori so bili iz težkega platna, nosilne palice pa še železne. Za štiričlansko družino je šotor požrl tri četrtine prtljažnika. Blagor tistim s prikolicami! Ampak pred njimi pa so se pojavile še nekakšne polprikolice – brako prikolice. Res posrečen izum, ki pa je v zadnjem času spet vse bolj iskan.

Opremi za kampiranje je sledil zaboj krompirja in domača zelenjava, ki je prostor dobila na vrhu opreme. Pa ležalniki, stoli, mizice, kovčki, lopatke, "ajmerčki" in viseča mreža.

Sledile so napihljive blazine ter hladilna torba z zmrznjenim mesom, paposteljnina in brisače. Aja, pa ne smem pozabiti, da so bile med brisače po navadi zarite domače prekajene salame, zavite v časopisni papir. In otroci smo imeli zadnji sedež, poravnan s kramo, za pravo posteljo. Otroški sedeži in varnostni pas? Oddaljena prihodnost …

In potem …gremoooo!!! Jadranska magistrala je marsikaj ponudila: obcestne piknike in prizore, ki jih še komaj vidimo. Precej pogosto smo se kar celo pot peljali z vsaj kakšnim odprtim oknom, ker klimatskih naprav še ni bilo.

Višek potovanja pa…dosežen cilj. Postavljanje in kombiniranje šotorskih palic in ko je bilo vse nared, spoznavanje sosedov. Slovenec, Hrvat, Čeh ali Nemec. Ni bilo važno. Vsi smo bili tam z razlogom. Da otroci uživamo v morju, medtem, ko so starši spoznavali kulturo narodov. Saj vemo kako. S hladnim pivom v eni roki, medtem ko je druga služila za pomoč pri komunikaciji.

Imeli smo se res lepo. Četudi kdaj z opeklinami ali kakšno ježkovo bodico v podplatu.

Tako drugačni časi, tako drugačne navade, tako prijetni spomini.