“Svet gre v tri krasne (in še kam, kamor sonce ne posije)”, “Ni nam več pomoči” in še cel kup zelo plastičnih opisov trenutnega stanja slišim zadnje čase. Mogoče se res tako zdi, sploh če gledaš informativne oddaje. Samo dan po vojačkem udaru v Turčiji sem šel presenetit otroke, ki so odšli letovat v Pineto, v letovišče, ki se od samostojne Slovenije verjetno ni kaj dosti spremenilo, pa mu sploh ni kaj zameriti, ker deluje res … Kot, da bi se jaz v mojih časih odpravil v kolonijo. Skratka, letovanje organizira Društvo prijateljev mladine Žirovnica in Jesenice in nabere se res pisana druščina otrok. Od otrok, ki jim ničesar ne manjka, do takih, ki jih društvo oz. Občina dejansko na svoje stroške pelje na morje. In otroci, z izjemo kakšnega kratkotrajnega domotožja, res uživajo, sklepajo nova zavezništva in ustvarjajo spomine, ki jim jih nihče ne more vzeti.

Potem pa se je tam podil fant, okoli 8 let star, ves v modro oblečen. “Praktično samo to, kar ima na sebi, je imel spakiramo za sabo …” mi reče ena od mamic, ki so prispele zraven na letovanje. Seveda pomislim na nevihte in neverjetno burjo, ki je divjala samo dan pred mojim prihodom na hrvaško obalo. Fantek ni imel ne brisače ne nogavic, ničesar z dolgimi rokavi. Ko so ga videli, kako se revež med igro trese, so starši, vzgojitelji in pazniki - vsi v glavnem prostovoljci - stopili v akcijo. Fantu so priskrbeli dodatno spodnje perilo, jopico, brisačo, … Ljudem še vedno ni težko brez obsojanja in neglede na okoliščine hitro skočiti v akcijo ter poskrbeti za manj privilegirane. Zato vaših pesimističnih izjav, zaključkov in obupa ne kupim niti s poletnim popustom. Mogoče se človek spreminja in poseduje ogromno napak, ampak vmes še vedno tli in vedno bo - človečnost!